Zdravstveni dom v naši okolici je organiziral dogodek na temo sprejemanja in spoznavanja drugačnosti, ki sestavlja našo družbo. V okviru tega dogodka sem se udeležila predavanja, na katerem so bili predstavljeni slušni aparati kot pripomoček v procesih sluha in komunikacije. Med poslušanjem predavanja sem šele spoznala, kako malo v resnici razmišljam o vseh vidikih vsakdana, ki so zaznamovani s sluhom.
Dimenzije sluha
Prav tako so zdravstveni specialisti razložili, da slika, kar se tiče sluha, ni tako črno-bela, kot si morda predstavljamo. Ni zgolj tako, da oseba sliši ali pa ne sliši; vprašanje se vrti okoli tega, kako jasno nekdo sliši, kako dobro razume govor, koliko napora vlaga v poslušanje in kako se počuti ter znajde v zelo hrupnem okolju. To težave s sluhom umešča na širok spekter, zato je tudi delovanje pripomočkov, kot so slušni aparati, prilagojeno različnim dimenzijam slušnih težav.
Napor možganov
Drugi vidik, ki so ga na predavanju izpostavili, se je tičal možganov kot glavnega obdelovalca zvoka; poudarek je bil na povezavi ušes in možganov kot celostnega slušnega sistema. Ko namreč slišimo zvok, ki ni jasen, to povzroči povečano delo in napor možganov, ki morajo zapolniti praznine neslišanega, ugibati besede in sestavljati pomen vsebine iz nepopolnih informacij. To lahko zahteva izreden napor, ki pa je prostemu očesu neviden, in ga slušni aparati učinkovito zmanjšujejo.
Podpora osebi
Ko smo se iz poglavja o sluhu premaknili na temo, kjer so bili v ospredju slušni aparati, je bil poudarek na tem, da ti ne »popravijo« človeka, temveč mu pomagajo omogočiti lažje sodelovanje v svetu, kjer je zvok ključni način izražanja. Tako slušni aparati za osebo z motnjami sluha predstavljajo funkcionalen pripomoček, ki izboljša dostop do informacij, posredovanih iz zunanjega sveta.
Vidiki komunikacije
Poleg tega so organizatorji želeli poudariti tudi to, da govor in sluh nista edina vidika komunikacije med osebami. Ogromen del interakcije namreč predstavljajo tudi obrazna mimika, okolje, hrup ter telesna drža ali gibanje. Vse to določa uspešnost razumevanja sporočila.
Omenjeni slušni aparati sicer v svet osebe pripeljejo zvoke, a ne smemo pozabiti tudi na tišino, ki je čas in prostor, ko sprejete informacije predelamo.