Ker sem bolj prestrašene narave in sem videla zatrdlino na zapestju, sem bila čisto prestrašena. Takoj sem poklicala v zdravstveni dom, da se naročim za pregled. Že sama medicinska sestra me je hotela pomiriti, da gre verjetno za ganglion in da ni to nič nevarnega, a sama sem bila še kar skeptična, ker je bila takšna velika bula. 

Komaj sem čakala uro pregleda, da mi zdravnik pove, kako in kaj naprej. Tudi zdravnik mi je povedal, da gre za ganglion in da ima tri možnosti, punkcijo, operativni poseg ali da mi poči sam. Lahko k temu pripomorem, da zatrdlino močno masiram ali pa udarim z knjigo po njemu. Bila sem šokirala nas tem, kar mi je rekel, ker jaz se te bule niti dotakniti nisem mogla, kaj šele da bi jo masirala, to sem mu tudi povedala. Videl je, da sem čisto prestrašena in da jaz res ne bom nič naredila, zato me je naročil na operativni poseg. Kajti ta je boljši od punkcije, ker pri punkciji se ganglion lahko ponovi. 

Seveda se za operativni poseg čaka, tako sem z to zatrdlino odšla domov. Bol kot sem jo gledala in me je ovirala pri delu, bolj sem bila nervozna. En dan sem zbrala moči in jo začela malo masirati in potem vedno bolj, bila sem že tako jezna, da bi res najraje vrgla knjigo na ganglion, saj je zdravnik tako rekel, on že ve.

Šla sem pogledat na splet in res je bilo kar nekaj tem na ganglion in celo posnetki, kako so se ga nekateri rešili in knjiga je res prišla prav. Bolj kot sem gledala mojo zatrdlino, bolj sem postala prepričana, da moram to opraviti sama. Tako sem vedno bolj masirala in prišel je dan, da mi je ganglion počil. Operacije odpovedana! 

…