Na preventivnem zdravstvenem pregledu so mi ugotovili, da imam povišano stopnjo sladkorja v krvi. Potem so me poslali na nadaljne preglede, kjer je bila potrjena sladkorna bolezen tipa 2.

V zadnjem času sem res bila precej utrujena in ves čas žejna. Nikakor se nisem mogla odžejat. Nisem pa pomislila, da bi lahko to kaj imeli veze s stopnjo sladkorja v krvi. Sedaj, ko je sladkorna bolezen pri meni potrjena, mi je na nekj način lažje, da vem kako se zdravim. Vsako jutro si na tešče izmerim sladkor. Za to sem si kupila poseben aparat, ki meri stopnjo sladkorja v krvi. Zbodem se v prst, tako da dobim kapljico krvi. To kapljico potem nanesem na indikator, ki mi pokaže, koliko imam sladkorja. Pri zdravi osebi znaša stopnja glukoze 4 do 6 mml/l. Jaz pa imam zjutraj na tešče večinoma rezultat okoli 7 do 8 mml/l. Zato zelo pazim pri sami prehrani in se izogibam sladkorja. Zaenkrat sem dobila tudi zdravila, ki jih moram redno jemati. Po enem mesecu sem bila dosti boljše. Nisem se več tresla, tudi hujšanje se je ustavilo ter spim veliko boljše. Nepopisna žeja me je tudi minila. Ves čas je sladkorna bolezen pod nadzorom. Nikakor si ne moremo privoščit, da ne skrbimo za ta del. Tisti, kjer je stopnja glukoze izredno visoka ali izven dovoljen mej, imajo že vgrajen merilec sladkorja. Potem pa po potrebi dozirajo dozo inzulina v telo. Brez glukoze ne moremo živeti.

Če se ne zdravimo, pa je prisotna sladkorna bolezen tipa 1 ali tipa 2 potem lahko to privede do hujših težav. Lahko se okvarijo ledvica, imamo težave s krvnim pritiskom ter z žilami, lahko celo dobimo infarkt in umremo. Sladkorna bolezen je precej razširjena, predvsem tipa 2. Lahko si pomagamo nekaj sami, da spremenimo način življenja v kolikor imamo slabe navade, kot je kajenje in pitje alkohola. Drugače pa sladkorna bolezen zahteva zdravljenje z inzulinom.

…