Moj sin je zakorakal v srednjo šolo, kar nekaj treme je bilo prisotno, tako pri nas starših, kot pri njemu. Že prvi dan, ko je prišel domov, pa nam je povedal, da bo potreboval zaščitna oblačila pri določenem predmetu. Moram priznati, da tega res nisem pričakovala, ker sem sklepala, da jim bodo to nudili v sami šoli.

Tako smo morali kupiti:

• Plašč,
• zaščitno obutev.

Takrat, ko mi je sin to povedal enostavno nisem vedela, kam naj se obrnem, ker se še nisem srečala z to situacijo, kam naj grem po delovno obutev in oblačila. Po par telefonskih klicev, sem ugotovila, da imamo kar tri trgovine v bližini našega doma, ki prodajajo zaščitna oblačila in se potolažila, da to ne bo tako velik problem, kot sem si predstavljala. 

Pa sva šla z sinom do prve trgovine. Dobila sem občutek, da imajo zaščitna oblačila bolj za veleprodajo in prav nič nisva bila pomembna v tej trgovini, ker nas niso želeli niti opaziti. Zato sva šla raje v drugo trgovino. V drugi trgovini, so že imeli zaščitna oblačila razstavljena v izložbi in upala sva, da bodo imeli kar potrebujeva. Prodajalka je bila res prijazna in nama prinesla kar 5 različnih plaščev, tako da si je sin lahko izbral tistega, kateri mu je najbolj odgovarjal. Nato pa smo šli na obutev. Tu pa se je zataknilo, ker enostavno niti enega modela ni imela v njegovi številki. Tako sva kupila plašč in pohitela še v tretjo trgovino, kjer so imeli zaščitna oblačila in obutev. Imela sva srečo, ker so imeli samo en par njegove številke in samo upala sem lahko, da mu bodo odgovarjale in so mu. 

Sprva sem se spraševala, zakaj v tako malem kraju potrebujemo tri trgovine, kjer prodajajo zaščitna oblačila, potem pa sem bila vsa vesela, da so tri, da sva dobila vse kar sin potrebuje za v šolo. …