Še pred nekaj leti nisem imela niti najmanjšega načrta, da bi imela električno kolo, ker sem bila preponosna, da bi imela kaj takega. Pred kratkim sem si ga pa kupila, ker me je prodajalec prepričal in sedaj se resno sprašujem, zakaj nisem o tem razmišljala že prej.

Seveda mi je v interesu, da ko sem na kolesu, delam to, za kar je kolo pravzaprav namenjeno. Ampak sem ter tja sem pa preveč utrujena in če se mi ni treba truditi, lahko raje uživam. Zlasti, ko pride takšna temperatura, kot je poleti in ko se hitreje utrudim na kolesu. Vreme je vseeno fantastično za uživanje, ampak tiste prave volje za kolesarjenje pa res nimam vsak dan.

Včeraj sem bila prvič na malce daljši turi in ko sem vmes prišla do nekega klanca čisto utrujena. Sem končno obupala in vklopila električni pogon. Po nekaj minutah sem resno pomislila ali bom še naprej uporabljala kolo samo brez elektrike ali pa še bolje, ali ga bom sploh še kdaj uporabljala brez elektrike. Nekaj mi je govorilo, da je lahko to zalo utopična želja, ker je bila zelo prijetna vožnja, ko sem se brez fizičnega napora vozila v klanec. To bil lahko brez težav delala vsak dan po cele dneve. Še bolje kot motor, ker grem lahko s tem kolesom kamorkoli si želim.

Mislim, da sem odkrila odličen recept za vsakodnevno kolesarjenje brez fizičnega napora. Kar pa pomeni, da do jeseni ne bom veliko športala. Sicer je pa poletje za uživanje in počivanje in ne za pretirano delo.…