Enako kot mi ljudje, imajo tudi živali rojstni dan. Tukaj govorim seveda o naših hišnih ljubljenčkih. Za naše mucke in kužke predvsem vemo kdaj so se skotili. Za ribice v akvariju ali pa kanarčke v kletkah tega žal ne moremo vedeti. So pa naši štirinožni prijatelji kot del naše družine in navadno vemo te datume. in na ta dan, njihov rojstni dan pripravimo tudi kakšno posebnost. Sicer zabava ni kot jo pripravimo zase, ko povabimo širšo družino in prijatelje. je pa nekaj posebnega. Vsaj za našo dušo. Tako se približuje tudi rojstni dan našega štirinožca. Doma imamo tibetanskega terierja in kmalu bo dopolnil celih pet pasjih let. Se še prav dobro spomnim, kako sva se odpeljala po njega vse tja do severa države. Že tam v svojem leglu je bil posebnež. Tako po barvi kot po obnašanju. Takoj nama je padel v oko. Bil je prvi, ki je zapustil svoje leglo, tako da vožnja domov ni bila ravno prijetna.
Cviljenje celo pot do doma, ker sva ga odnesla. Pa vendar je v vseh teh letih njegovega odraščanja postal pravi prijatelj in v očeh mu vidim, ko me pogleda, da je tudi hvaležen za svoje pasje življenje. Bil je tudi v pasji šoli, tako da je pameten in dresiran ter ubogljiv in vreden zaupanja, kar je še najbolj pomembno. Tako sva se tudi letos odločila, da mu pripravima veliko mesno torto. Načeloma so njegova vsakodnevna hrana suhi briketi. Nekako se nismo odločili za svežo hrano. Ampak zdaj ima rojstni dan in naredimo izjemo. Tako v mesnici nabavimo meso. Doma sestaviva torto. Da meso lepo drži skupaj v obliki okrogle torte jo oblijeva z mesnim želejem. Ker pa naš kuža ne zna pihati, torte nisva okrasila s svečkami. Namesto njih sva jo potresla z lešniki. Res prava torta za rojstni dan. Pes kot, da je čutil. Celo dopoldne je vihravo skakal sem in tja. V času kosila pa mljask in torte ni več. Samo zadovoljno se še oblizuje.