Marsikdo spregleda, da na koncu ni kriva kava, ampak izkušnja. Čeprav marsikdo reče, da kava tam nikoli ni zares dobra – enkrat premočna, drugič prazna – brez kakšnega pravega razloga, pa jo marsikdo pije bolj iz navade kot iz užitka. Velikokrat sta problem nekonsistentnost okusa in slaba priprava, kar lahko vodi v vsak dan drugačne rezultate, pogosto pa se zgodi tudi izguba zaupanja v lastno pripravo.
Pa vendar pogosto pozabimo, da že majhna odstopanja v temperaturi vode ali mletju lahko bistveno spremenijo okus kave, čeprav večina ljudi tega niti ne zazna zavestno, a vseeno začuti, da nekaj ni v redu. Na takšen način kava hitro postane rutina brez zadovoljstva in izgubi se pričakovanje, saj ni več tistega dobrega začetka dneva; tako pravzaprav postane bolj funkcija kot izkušnja. Sodelavec se je zato odločil za spremembo brez kompliciranja: iskal je nekaj bolj stabilnega, z manj eksperimentiranja in več predvidljivosti. Idealna se mu je izkazala kava lavazza, saj je imela zelo konsistenten okus pri vsaki pripravi in tudi manj vpliva napak. Tako je zmanjšal svojo variabilnost in pridobil več zaupanja v rezultat. Prav kava lavazza temelji na standardiziranih mešanicah, kjer se profil okusa ponavlja ne glede na serijo, kar je zelo pomembno za stabilno izkušnjo. Predvsem je odstranjen človeški faktor za napake, saj gre za optimizirano razmerje arabike in robuste. Imajo tudi nadzorovan proces praženja in poudarek na ponovljivosti. Tako je tudi sodelavec opazil, da je kava postala bolj predvidljiva in je bilo manj razočaranj, predvsem pa mu je bil všeč občutek, da ve, kaj dobi.
Tako je začel kavo bolj ceniti – ne toliko zato, ker je bila boljša, temveč zato, ker je bila stabilna; prav ta stabilnost mu je prinesla večje zadovoljstvo. Zato je drugače začel gledati na kakovost kave in njeno pripravo. Ravno lavazza je bila tista, ki je rešila njegov problem nepredvidljivosti, in ravno to mu je naredilo največjo razliko, saj konec koncev ni iskal popolnosti, ampak nekaj, kar deluje.