Nekaj časa nazaj sem povabila starše k meni domov, saj sem se končno preselila v svoje stanovanje ter ga lepo uredila. Želela sem seveda, da vidijo moje novo stanovanje in pa da morda tudi prespijo pri meni, saj je od mene do njih kar dolga pot. Tako sem jih lepo povabila na kosilo in bila sem zelo vesela, da so privolili. Morala sem iti v trgovino kupiti vse sestavine za neko konkretno kosilo.

Ko sem prišla v trgovino, sem kar naenkrat začela nabirati vse stvari, ki jih potrebujem. Potem pa sem prišla na blagajno in sem ugotovila, da nekaj ni. Nisem imela s seboj svoje denarnice. Seveda me je zgrabila panika, saj nisem vedela, kaj v tej situaciji narediti in res nisem vedela, kako bi lahko rešila ta problem. Najprej sem pomislila, da bi vse skupaj pustila tam na blagajni in šla stran. Potem pa je seveda napočil čas, ko sem bila na vrsti in sem lepo povedala prodajalki, da sem pozabila denarnico in da ne vem, kaj narediti. Prodajalka me je vprašala, če imam s seboj telefon. Telefon sem seveda imela s sabo in potem me je vprašala, če imam aplikacijo od svoje bančne kartice na telefonu. Tudi to sem na srečo imela na telefonu, kar pomeni, da lahko dobesedno s telefonom plačam. Prodajalka mi je lepo pokazala pos. Rekla je, da lahko položim telefon na pos in bo tako zaznalo mojo kartico. Tisti dan sem ugotovila, da lahko praktično plačujem karkoli s svojim telefonom. Pomembno je le, da je v tisti trgovini pos. Post načeloma zazna tudi telefone, kar je bilo meni zelo zanimivo in seveda zelo praktično.

Tako sem lahko tisti dan plačala vse, kar sem kupila brez svoje denarnice. To mi je bilo res zelo fascinantno in bila sem navdušena nad to idejo, da je lahko puščam denarnico doma. V avtu potrebujem le vozniško dovoljenje in osebni dokument, svojo bančno kartico pa imam na telefonu. Kar naenkrat je vse skupaj postalo res zelo enostavno.

…