Ko se zgubim v poplavi zdrave prehrane, večkrat pomislim na mojo staro mamo in kaj hitro se spet najdem, ker ona ima doma zdravo hrano kot je zelje, repa, bučno olje, rdeča pesa, fižol, jabolka, kivije, korenje. Njena shramba je polna zdravja. Večkrat poslušam moje prijateljice, ko govorijo kaj vse kupujejo glede hrane in dodatkov, pa si mislim, ko bi ve vedele, kako dobro hrano imamo mi doma, poceni, lahko rečem zastonj, samo če bi se ljudem dalo, ker pa se lažje kar kupi, to postane tudi moderno prehranjevanje in v končni fazi lažno zdravo.

Ko jaz pridem k moji stari mami in me na mizi čaka surovo kislo zelje, gor pa polije bučno olje je to fantazija, to je to, si rečem. In kadar sem slabe volje, tudi moja stara mama še kako zna izbirati besede, da me spet spravi v dobro voljo. Danes pa hodimo do zdravnika, ki nam predpiše terapije in tablete. 

Resnično bi morali bolj ceniti starejše običaje, ne vse , tudi oni so delali napake, vendar moj rešitelj je stara mama, pri njej tako pojem surovo kislo zelje, na katerem je bučno olje, včasih mi še doda košček ravno spečenega koruznega kruha, skupaj poklepetava in moj dan narejen.

Ker kar cenim običaje moje stare mame in same besede, imam tudi sama doma bučno olje za solato, posajene velike količine fižola, če pa mi kaj zmanjka pa letim do nje. Kako je vesela mojega obiska, tako rada bi mi dala vse kar ima. Jaz pa ji vračam z ljubeznijo in kdaj prinesem kaj za njo, ko potrebuje. Tako imava že običaj kislo zelje, bučno olje in kos kruha. Tega obroka ne bom nikoli pozabila in tudi najbolj se mi ga vedno lušta, ko grem k njej, kar čakam da pride na mizo kisli zelje in bučno olje, tudi ona dobro to ve. …